Husein ef. Đozo je napisal veliko število esejev, člankov in razprav, založba El-Kalem (založba Rijaseta Islamske skupnosti v BiH) je v sodelovanju s Fakulteto za islamske znanosti v Sarajevu (FIN) sta izdala njegova izbrana dela, v katerih je izražen njegov glavni del intelektualne lastnine in literarnega učinka. Uvršča se med islamske učenjake, ki so dali velik doprinos k razvoju razumevanja islama. Navdihnjen z idejami verskega modernizma, ki je bil prisoten v Egiptu in seveda skozi osebnosti kot so Muhamed Abduhu, Rešid Rida in dr., si je prizadeval, da s svojim zanimanjem v intelektualnem delu postavil stališča kot pot reformacijske in modernistične orientacije.
Pomembno mesto v opusu Husein ef. Đoze, kot seveda tudi vsakega drugega muslimanskega misleca, zavzema Šerijat, normativni sistem islama. Od petih zvezkov izbranih del knjižnica Averroes na svojih policah hrani vseh pet, prva dva zvezka vsebujeta fetve oziroma tolmačenje Šerijata v obliki vprašanj zainteresiranih posameznikov in institucij. Ostala tri zvezka vsebujejo tolmačenja Kur'ana in novinarske članke, ki vsebujejo šerijatske teme. Husein ef. Đozo je znan kot velik reformator, ki je reformatorske ideje vnesel v svoje razprave in z njimi vplival na islamsko misel.
Doprinos Husein ef. Đoze je bil na vseh poljih zelo velik in pomemben ter je neprecenljive vrednosti.
V knjižnici Averroes lahko dobite na vpogled pet zvezkov njegovih izbranih del in se prepričate v zgoraj navedene trditve. Knjižnica Averroes kot edina v Sloveniji hrani njegova dela.
Še nekoliko kratkih informacij iz življenjepisa Husein ef. Đoze:
Husein ef. Đozo se je rodil 1912 leta v okolici Goražda. Osnovno šolo je končal v svojem rojstnem mestu, Medreso ''Mehmed-paše Kukavice'' je končal v Foči. Šolanje nadaljuje v Sarajevu v Merhemića in Gazi Husrev-begovi medresi. Šeriatsko-sodniško šolo je končal 1933. leta, že naslednje leto je začel študirati na šeriatsko-pravni fakulteti v Kairu. Diplomiral je 1939. leta. Po vrnitvi v Sarajevo je poučeval arabski jezik v Medresi in leta 1941 začel z delom v Uradu Reisu-l-uleme. Leta 1945 je obsojen na pet let zapora, ''starega zapora''. Kasneje je prešel na Fakulteto za islamske znanosti, kjer je vse do svoje smrti, leta 1982, delal kot profesor. Njegovo področje dela in raziskovanja je bilo področje Tefsira (tolmačenje Kur'ana), na katerem je dal izreden doprinos.
