V petek, 1. februarja, je v organizaciji Zavoda Averroes v sodelovanju z Mešihatom Islamske skupnosti potekala predstavitev romana znanega bosansko-hercegovskega pisatelja Isnama Taljića ''Opet ćemo se vidjeti ispod crvene jabuke – roman o sultanu Fatihu, Bošnjacima i Bosni''.
Veseli smo, da se je na naše povabilo odzvalo zelo veliko ljudi, ki so s svojim prihodom obogatili sam dogodek.
V uvodnem delu je g. Isnam Taljić predstavil lik sultana Fatiha in njegovo vrednost, za katero mnogi ne vedo. Med drugim je poudaril, da se islamski učenjaki strinjajo, da je sultan Fatih oseba, čigar prihod je napovedan že v samem hadisu (besede poslanca Muhammeda, naj je mir z njim). To je znan hadis, ki govori o tem, da bo Konstantinija (današnji Carigrad) osvojena in sta ta vojska in njen vojskovodja čudivita. Mnogi menijo, da je ravno omenjeni vojskovodja prav sultan Fatih.
Poleg g. Taljića je roman predstavil tudi g. Mirsad Arnautalić, ki je povedal, ''da je prebral vse njegove knjige, katerih je kar 37, od tega je 11 romanov. Da bi nekdo napisal 37 knjig je potrebno veliko znanja. Na podlagi tega lahko zagotovimo, da je Isnam Taljić eden od najaktualnejših, največkrat nagrajenih in najboljših živečih pisateljev na naših prostorih in med Bošnjaki. Njegov roman o Srebrenici je doživel kar enajst izdaj, kar je zelo veliko. Vsaka njegova knjiga, ki jo on napiše, je kot bi jo napisal nekdo drug. Zanimivo je tudi to, da on v vsaki svoji knjigi piše o drugi zemlji, o drugih narodih, na drugih področjih. Knjiga ''Tajne Endelusa'' govori o muslimanih Španije. Po tem piše roman o Srebrenici in danes je pred nami roman o sultanu Fatihu, tri romana s treh različnih področij. Sam sem roman o sultanu Fatihu dobil v mesecu ramazanu, v rokopisu, in ko sem ga začel brati, sem ga prebral v enem dahu. To je prvi roman, ki govori o celem življenju sultana Fatiha, od rojstva do smrti. Tisto, kar je zanimivo povedati o avtorju, je tudi to, da je roman nastajal štiri leta. Roman sodi v kategorijo zgodovinskih romanov in ponuja avtentične podatke, do katerih je avtor prišel. Večkrat se je zgodilo to, da so zgodovino o nas pisali drugi. S tem romanom avtor popravlja napačne zgodovinske navedke in se sooča s to zgodovino, ki je bila proti Bošnjakom in proti islamu. V enem trenutku se navaja tudi to, da je sultan Fatih napovedal vojno Konstantinu. Avtor je prišel do podatka, da je Konstantin napovedal vojno sultanu Mehmedu Fatihu in je sultan Fatih bil tisti, ki je razmišljal ali naj gre v vojno s Konstantinom. Toda v tistem trenutku, ko je bil izzvan, se je odzval in pošel nad vojsko Konstantina. Sultan Mehmed Fatih je z 21. leti osvojil Istanbul. Zanimivo je tudi to, da avtor vsaki svoji knjigi pripiše dva naslova.'' Gospod Arnautalić je zaključil s svojim vprašanjem avtorju, zakaj naslov ''Opet ćemo se vidjeti ispod crvene jabuke''?
Kot je avtor sam priznal, je bilo potrebno veliko časa in truda, da je prišel do simbolike rdečega jabolka. Pravijo, da je naslov romana najlepši naslov v bosansko-hercegovski književnosti. ''Jabolko je rdeče, ker je iz rdečega zlata. Jabolko je bilo izpostavljeno na vrhu šotorov starih vladarjev, ki so sprejeli islam. Ono je simbolno predstavljalo njihovo moč in velikost teritorija, s katero so upravljali in poprijeli moč narodnega stremljenja. Rdeče jabolko kot simbol je prešlo v roke ogrskih plemen v 11. stoletju, kasneje so to jabolko dobili vladarji Osmanskega cesarstva. Pripoved o rdečem jabolku se nadaljuje tako, da je jabolko ukradeno. Rdeče jabolko je bilo tudi del ceremonije ob inavguraciji otomanskih vladarjev, ko so ob svečani priložnosti izgovarjali stavek 'opet ćemo se vidjeti ispod crvene jabuke – ponovno se bomo videli pod rdečim jabolkom'.Ravno to leto poteka 550. obletnica vstopa sultana Mehmeda Fatiha v Bosno. Po mnenju pisatelja je sultan Fatih najbolj znamenita osebnost v zgodovini Bosne. ''Poleg tega za Bosno in Bošnjake ne obstaja bolj pomembna osebnost kot je sam sultan Fatih. Tisto, kar je on storil za Bosno, ne bi nihče drug. Ob vstopu v Bosno je sultan Fatih imel 31 let in izgledal je tako, kot izgleda na naslovnici romana …''
Ob koncu predstavitve je prisotne nagovoril še mufti, dr. Nedžad Grabus, ki se je v samem začetku zahvalil Isnamu Taljiću za prihod in predstavitev svojega zadnjega romana. Med drugim je povedal, ''da naj bi vsi tisti, ki se odpravijo v Istanbul obiskali grob sultana Fatiha in muzej, ki mu je posvečen. Osebno sem s svojo družino že velikokrat obiskal muzej in dobro se spomnim podatka, da je sultan Fatih ob vhodu v Istanbul najprej obvestil prvega moža Mekke o svojem podvigu. To je bila težka bitka. Osebno cenim g. Taljića tudi zaradi njegovega pisnega prispevka o vojnem pokopališču v Logu pod Mangartom, o katerem je pisal v 90. Letih, na katerem je Islamska skupnost pred kratkim postavila ustrezna nagrobna obeležja padlim Bošnjakom v 1. svetovni vojni. Tema, o kateri piše Isnam Taljić, je zelo pomembna in je ne smemo zanemariti. Tema je pomembna tako za nas kot tudi za druge narode, s katerimi si delimo prostor. Prepričan sem, da bo roman dobil svoje bralce tudi v zahodni Evropi …''
Vsi tisti, ki si želijo prebrati roman o sultanu Fatihu, o Bošnjakih in Bosni, je roman dostopen v desetih izvodih v knjižnici Averroes.
Življenjepis Isnama Taljića:
Isnam Taljić je rojen leta 1954 v Vlasenici, kjer je živel vse do vojne v Bosni in Hercegovini. Danes kot profesionalni pisatelj živi v Sarajevu. Bil je novinar in urednik v časopisu ''Oslobođenje'' iz Sarajeva in urednik ''Ljiljana'' v Ljubljani vse do njegove ukinitve.
Isnam Taljić je član društva bosanskih pisateljev od leta 1985. Pred začetkom vojne v BiH je trikrat prejel nagrado Društva novinarjev BiH za knjigo ''Čovjek koji popravlja vrijeme'' (1987), prvo nagrado je prejel za reportažo ''Slobodni reporter'', Doboj, 1990, za zgodbo je prvonagrado prejel od Društva novinarjev BiH (2002). Edini je kar trikrat dobil prvo nagrado na najbolj cenjenem natečaju za povest v bivši Jugoslaviji in BiH ''Zija Dizdarević'' (1983, 1986, 2001). Isnam Taljić je v natečajih za kratke zgodbe in povest na splošno najbolj nagrajen pisatelj iz BiH. Prejel je tudi mednarodne književne nagrade; ''Srebrenica'' (New York, 2007), BIC ''Behar'' (Grand Rapids, Michigan, USA, 2007). Med drugimi je prejel tudi nagrado ''Hasan Kaimija'' za knjigo leta ''Tajna knjiga Endelusa''.
