Muslimani takoj za vero v Enega Boga, Allaha, dž.š., verjamemo, da je Muhammeda, a.s. (naj je mir z njim) Božji poslanec oziroma verjamemo v njegovo poslanstvo.
Doživljamo ga kot popolnoma naravno osebo brez kakršnihkoli svetih elementov. Za muslimane je Muhammed, a.s., zadnji Poslanec, izbran, da prinese Božjo besedo (Kur'an) ljudem in jih usmeri na pravo pot.
Muhammed, a.s., je bil kot otrok navaden deček, ki je rad počel vse tisto, kar počnejo tudi drugi otroci. Očeta Abdullaha je izgubil še pred svojim rojstvom, mama Amina je umrla, ko je imel Muhammed samo šest let. Skrb o njemu je prevzel najprej dedek Abdulmuttalib, za njegovo smrtjo pa stric Ebu Talib. S stricem je preživel velik del svoje življenske poti. Muhammed je pripadal uglednemu mekkanskem plemenu Kurejš.
Prebivalci Mekke, Mečani, dosledni do svoje tradicije in običejev iz preteklosti so se strogo držali vere svojih prednikov. Vere v obliki monoteizma niso poznali oziroma jo niso hoteli sprejeti temveč so bili privrženi poganstvu. Mečani so Muhammeda doživljali kot zelo iskreno in pošteno osebo, užival je visok ugled med svojimi someščani.
Vsi nadaljni življenski dogodki, ki so sledili so bili v prid njegovega poslanstva med njimi tudi poroka z vdovo Hatidžo. V štiridesetem letu starosti je Muhammed, a.s., dobil prvo Razodetje v votlini Hira, ko se je prvič srečal z melekom Džibrilom (angel Gabrijel). Seveda je bilo prvo srečanje za Muhammeda veliko presenečenje. S tem dogodkom se misija poslanca Muhammeda, a.s., začne. V prvih trenutkih Muhammed, a.s., v vero povabi najprej svoje najožje družinske člane šele kasneje ostane Mečane. Občasno je melek Džibril dostavil določeno število ajetov (stavkov) Kur'ana Muhammedu, a.s., na kar bi jih pomnil.
Kot pričakovano so govori in prepričevanja Muhammeda, a.s., med Mečani naleteli na velik odpor. Mečani se niso toliko bali Muhammedovega izziva njihove tradicionalne religije, ki je temeljila na politeizmu temveč so se bali spremembe družbene strukture, ki naj bi temeljila na družbeni pravičnosti ipd. Seveda so sledile različne obtožbe na račun poslanca Muhammeda; od tega, da je obseden, da je čarovnik, da je umno neuravnovešen ipd. Vsekakor se je poslanec z Božjo pomočjo in svojo modrostjo uspešno kosal z vsemi ostrimi obtožbami in napadi. Muhammed ni odnehal, korajžno in odločno nadaljuje naprej. Sčasoma mu se pridružijo tudi tisti, ki so bili na začetku največji njegovi nasprotniki, kot je primer Omera ibnu-l-Hattaba. V teh težkih časih je bila njegova največja opora ravno njegov stric Ebu Talib, ki je med Mečani imel visok ugled in spoštovanje.
Po trinajstih letih vztrajanja v Mekki sledi selitev v Medino. Dogodek je v zgodovini islama znan kot Hidžra. Hidžra je za muslimane pomenila velik preobrat in korak. Muslimani v Medini so ga nestrpno čakali in z velikim veseljem sprejeli. Razodetje Kur'ana se tako tudi v Medini nadaljuje.
V Medini je Muhammedu zelo hitro uspelo vzpostaviti pravo bratstvo in med muslimani Medine in piseljenimi muslimani iz Mekke, kar je održalo njegove sposobnosti in nrav. Med drugim je poslanec Muhammed, a.s., razglasil listino s katero je zagotovil vse pravice, versko svobodo in sodelovanje med muslimani, pripadniki ostalih verskih skupnosti predvsem pa z pripadniki judovske skupnosti, ki je bila prisotna v Medini. Nedvomno postopek temelji na medverskem spoštovanju in sodelovanju, kar je bilo za ta čas veliko presenečenje. Listina je poimenovana kot ''Medinska povelja'' in predstavlja pomemben dokumet ne samo v zgodovini islama temveč tudi za splošno zgodovino, saj lahko z gotovostjo trdimo, da je listina med prvimi Ustavami zgodovine človeštva, celo starejša od Velike listine svoboščin (Magna carta libertatum). Izvira iz leta 623 ter med drugim predstavlja politično in vojno zavezo različnih religij, ki temelji na spoštovanju drugih pripadnikov verskih skupnosti. Za tem, ko je dosegel prvotne cilje, ki jih je načrtoval je nadaljeval naprej; želel je ponovno osvoboditi Mekko, ki je takrat ne glede na versko prepričanje predstavljala versko središče in islam širiti naprej. To mu je tudi uspelo osem let po Hidžri. Mekko je osvobodil brez vojskovanja temveč s svojim modrim pristopom in na diplomatski način.
Življenjepis poslanca Muhammeda, a.s., je zelo dolg ter inspirativen. V članku smo predstavili samo delček njegovega življenja in misije. Za vse tiste, ki želijo prebrati več, si lahko sposodijo različno literaturo, ki govori o poslancu Muhammedu, a.s., in njegovem življenjepisu (Sira) v knjižnici Averroes.
Za muslimane Muhammed predstavlja, poleg Poslanca, močno osebnost, ki ima velik vpliv na življenje muslimanov, saj je on naš vzornik v vseh življenskih področjih.
O njemu so pisala velika imena, ki so ga predvsem cenila po tem, kar je s svojim deli doprinesel, da človeški rod ustvari moralni in civilizacijski vzpon do najvišjega nivoja. To je mnoge avtorje navedlo, da so o pisali o njem.
