V četrtek, 08. oktobra 2009, je bila odprta razstava bosansko-hercegovskega akademskega slikarja Emila Konjhodžića v organizaciji Kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes. Razstava je bila odprta na Gradu Fužine v Ljubljani v sklopu festivala Zlate lilije: Letnega festivala Bošnjakov in je ostala odprta do sobote, 10. oktobra 2009.
Ob tej priložnosti se je zbralo ogromno število ljubiteljev umetnosti med katerimi so bili mufti dr. Nedžad Grabus, mestni svetnik in direktor Zavoda Tivoli Roman Jakič, tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić, številni imami, predsedniki izvršilnih odborov, vodstvo Zemzema in drugi.
Po izvedbi znane sevdalinke »Kad ja pođoh na Bembašu«, ki jo je na flavto zaigrala Lejla Fazlić je prisotne nagovoril mufti dr. Nedžad Grabus, ki je med drugim povedal:
Spoštovani prijatelji lepe umetnosti, spoštovani člani Zavoda Averroes, dragi gostje.
Zelo sem počaščen, ker vas lahko pozdravim v imenu organizatorja te razstave Zavoda Averroes. To je zaključna prireditev, s katero se zaključuje projekt »Bošnjaki med nami«, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev Evropske unije. Zaradi te podpore smo lahko zaposlili vodjo projekta Denisa Strikovića. Sodelavka na projektu je bila prevajalka Barbara Hočevar Balon, jaz sam pa sem spremljal realizacijo in izvedbo projekta. Osnovni cilj Zavoda Averroes je spodbuditi izobraževalne in kulturne vsebine, ki bodo pomagale k artikulaciji idej, ki povezujejo ljudi različnih kulturnih obrazcev. Včeraj sem na Dunaju sodeloval v debati o načinu, kako ohraniti smisel za pluralizem mišljenja in izraza v Evropi. Skoraj v vseh državah Evropske unije poteka javna, pogosto čustveno napeta debata, koliko smo pripravljeni sprejeti vplive drugih kultur. Organizator pogovora je bila fundacija CIVIS, sodelovali pa so avstrijski predsednik Heinz Fischer, dunajski nadškof, predsednik Judovske skupnosti, direktor ORF, direktorica WDR in jaz sam. Medtem, ko mi je predsednik Fischer s ponosom kazal sliko cesarice Terezije, sem razmišljal o pomembnosti umetnosti kot duhovne in kulturne dediščine ne samo za nas, temveč tudi za generacije, ki prihajajo za nami.
Nocoj smo se zbrali, da svečano odpremo razstavo gospoda Emila Konjhodžića, akademskega slikarja. Ta razstava je organizirana po 12 letih Emilove vzdržnosti, ko se je odpovedoval javnemu »odkrivanju« lepote svojega dela. Umetnost je višji kulturni izraz, zato jo podpirajo vladne institucije, fundacije in ljubitelji umetnosti. V poplavi in degradaciji estetskih vrednot in kiča, ki prihajajo z vseh strani, je vse težje ohraniti smisel za estetske vrednote v umetnosti in modernem svetu. No, čeprav je Zavod Averroes mlada organizacija, imamo zaradi pripravljenosti gospoda Konjhodžića, da z nami podeli radost zaključka prvega delovnega leta Zavoda Averroes, priložnost uživati v njegovem umetniškem delu.
Emilova umetnost je polna upanja in odkrivanja višjega smisla našega življenja. Skozi umetnost išče odgovore skrivnostim, ki so skrite večini ljudi. Njegova umetnost je poskus iskanja in vzpostavljanja povezave s svetom nadzaznavnega, inteligibilnega. Njegova umetnost ni samo posnemanje stvarnega sveta, temveč izražanje že dokazanih in izrečenih resnic. On je preprosto iskalec resnice. Zato v Emilovi umetnosti ni poenostavljenega pogleda na resničnost. Njegova umetnost je večplastna in večpomenska. Skozi to umetnost izžarevajo svetovi melekutskega - angelskega sveta, ki s svojim nežnim dotikom prenašajo našo domišljijo skozi sedem zemeljskih svetov. Njegov stalni navdih so nebo, nam Tako blizu in skrito, vidne in nevidne zvezde, vesolje. Abstrahiranje vesolja v njegovem delu je impozantno.
Emil Konjhodžić je v svojem likovno akademskem delu povzel najboljše plodove tradicionalne umetnosti in modernega umetniškega izraza. V obdobju, ko se je začel uresničevati in udejanjati njegov likovni genij, je moral Emil Konjhodžić zapustiti svoj fizični rojstni kraj in v svoji »potovalki« nesti s seboj duhovno domovino kot razlog, da lahko tudi »fizični begunec« ostane zvest svojemu duhovnemu izvoru. Njegovo umetniško in fotografsko igranje z vizami v potnem listu, ki ga je nabiral skozi leta, je lahko inspiracija vsem osebam, ki iščejo človeški mir na Zemlji. Posvečenost tradicionalni estetski formi daje močan pečat njegovemu umetniškemu opusu.
Lepo vas pozdravljam in vam želim, da uživate v lepoti umetniškega izraza Emila Konjhodžića.
