V nedeljo, 2. novembra 2013 po sončnem zahodu, je nastopilo 1435. hidžretsko leto. Arabska beseda »hidžra« pomeni preselitev božjega poslanca Muhammeda, a.s. (naj je mir z njim), iz Mekke v Medino. Preselitev se je zgodila leta 622.
Hidžretsko leto je lunarno leto, saj se računa na osnovi luninih men (faz). Mesec traja od mene do mene.
Muslimani primerno obeležimo vstop v novo hidžretsko leto, saj je dogodek Hidžre zelo pomemben za vse muslimane. Najpogosteje dogodek ob primernem programu obeležimo v džamiji.
Hidžretsko leto traja okoli 354 dni in šteje 12 mesecev. Hidžretski meseci so:
Muharrem
Safer
Rebī’ul-evvel
Rebī’ul-āhir ali Rebī’ūs-sānī
Džūmādel-ūlā
Džumādel-uhrāili Džumādes-sānije
Redžeb
Ša’bān
Ramadān
Ševvāl
Zul-ka’de
Zul-hidždže
Hidžretsko leto je za enajst dni krajše od leta po gregorijanskem koledarju. Tako je datum obeležitve hidžretskega leta vsako leto drugačen oziroma se pomika za deset dni nazaj. Tako je tudi z vsemi drugimi muslimanskimi prazniki (bajrami, začetkom meseca ramazana in drugimi pomembnimi dogodki). Hidžretski koledar je v mnogih državah službeni koledar, posebej v Savdski Arabiji. Ostali čas računamo po gregorijanskem koledarju, a za verske potrebe uporabljamo hidžretski koledar.
Teden po hidžretskem koledarju ima ravno tako sedem dni, z razliko da se začetek tedna začne v nedeljo, zadnji dan v tednu pa je sobota. Petek je najpomembnejši dan v tednu (že zaradi petkove molitve, džuma namaz), in v večini islamskih držav veljata petek in sobota za vikend oziroma dela prost dan.
Preselitev muslimanov iz Mekke v Medino je trajal tri mesece. Zadnja sta Mekko zapustila poslanec Muhammed, a.s. (naj je mir z njim), in njegov prijatelj Ebu Bekr.
Medina, ki so jo takrat imenovali Jesrib, jim je ponudila varno zatočišče, kjer je poslanec Muhammed, a.s., ostal do svoje smrti.
Hidžra ne predstavlja navadne selitve iz enega mesta v drugo, saj so v ozadju bili še mnogi razlogi in okoliščine, ki so prispevali k selitvi v novo okolje. Verniki so v Mekki pustili vse materialne dobrine in sledili duhovne vrednote, ki so jih motivirale za preselitev v Medino.
S preselitvijo v Medino muslimani začenjajo računati čas. Poleg računanja časa preselitev pomeni tudi nov začetek za muslimane. V Medini so lažje prakticirali vero kot v Mekki. Tudi Kur'anski stavki (ajeti), ki so bili razodeti v Medini, razlagajo verske predpise za razliko od stavkov, ki so bili razodeti v Mekki in govorijo izključno o verovanju.
